Z virtualnega na resnično dirkališče: ko zapojejo čustva

Predvajaj

Sodobna tehnologija demokratizira mnoga področja, ki so nam bila do zdaj povsem nedostopna. Eno izmed njih je tudi dinamična vožnja, pri kateri se izkušnja s pregretega asfalta seli v okolje štirih sten domačega ognjišča. Razvoj simulatorjev dirkanja v igrah danes sleherniku omogoča, da sede za volan sanjskega športnega avtomobila in zapelje krog po izbranem dirkališču s hitrostjo, ki predstavlja absolutni limit njegovih zmožnosti.  

A kaj se zgodi, ko se izkušeni voznik iz virtualnega kokpita preseli v analogni svet in sede za volan glasnika nove ere športnih avtomobilov? Se kopica prevoženih kilometrov iz virtualnega sveta lahko prenese tudi v realnost? Prav to je izkusil eden izmed najboljših slovenskih voznikov v igri Gran Turismo Sport Luka Zavišič, ki je po dolgih urah treninga v virtualnem okolju na progi Red Bull Ring svoje izkušnje prenesel v resnično resničnost z modelom Porsche Taycan Turbo. 

Dve desetletji dirkalnih izkušenj, a prvič na progi formule ena 

Mladi Izolan se v virtualni vožnji v simulatorju uri že dobri dve desetletji. Vrhunskega voznika, pa naj dirka na virtualni ali resnični progi, označuje prav to: dolge dolge ure treninga in veliko prevoženih kilometrov, med katerimi vsak delček izbrane proge na dirkališču podrobno analizira in si vtisne v spomin vse še tako drobne, a za dobro odpeljan krog izjemno pomembne detajle. 

Kje zavirati, kje pospeševati, s kakšno taktiko se lotiti posameznega ovinka in kje so najboljše točke za prehitevanje – vse to so elementi dinamične vožnje na dirkališču, ki se med virtualnim in resničnim svetom niti malo ne razlikujejo. Še več, oba svetova sta si podobna in zato vsakomur omogočata, da si s pravo zavzetostjo nabere vse potrebno znanje in prav vsako progo preuči do te mere, da bi mu zavidal celo profesionalni voznik formule ena. 

Znanje iz simulatorja se izkaže na progi 

Za volanom modela Taycan Turbo je Luka spoznal prave občutke na stezi, ki jo je pred tem do potankosti preučil v simulatorju: »Iz simulatorja sem danes na to progo prinesel znanje o približnih lokacijah, kjer lahko zaviram, a če sem iskren, sem v realnosti zaviral dosti prej, kajti ko voziš v simulatorju, avta ne moreš razbiti, zato lahko zmeraj dirkaš na skrajnem limitu. In tudi če kdaj zletiš s steze, pač pritisneš na gumb restart in poskusiš znova. To je velika razlika med simulatorjem in resnično vožnjo. Tudi če bi tukaj vozil mesece in mesece, ne vem, če bi si upal odpeljati deset krogov na meji svojih zmožnosti, ker je vedno prisoten tisti strah, da se lahko kaj zgodi.«  

Da ima vožnja v simulatorju svoje posebnosti, je Luka posebej občutil, ko je prvič sedel v okolje, ki ga je Porsche zasnoval z jasno vizijo in dobro premišljeno strukturo, v okolje, ki absolutno podpira voznika v vseh situacijah, v katerih se znajde na cesti. »Nekako se počutiš bolj pritrjenega v vse, vse je toliko bolj kvalitetno, ko pogledaš okoli sebe. Sile, fizika, tega ne čutiš, ko voziš tak avto v igri,« je svoj prvi vtis opisal Luka. 

Ko dogajanje okoli sebe čutiš s celim telesom 

Vozniki smo vajeni, da avtomobil čutimo s celim telesom. Zvok, tresljaji, sile. A v simulatorju je zgodba drugačna: »Ko doma igraš na simulatorju, je edina informacija, ki jo dobiš, prek volana. Ta ima v sebi motorčke, ki vibrirajo, ko spreminjaš različne podlage, po katerih voziš. Tukaj pa v bistvu s celim telesom čutiš, kaj se dogaja, kar ti na začetku bolj pomaga, da prej začutiš progo in avto.« 

Prav formula ena pa je označevalni dejavnik, ki je za Luko Zavišiča in Porsche Taycan povezovalni element. Red Bull Ring, dirkališče blizu avstrijskega mesta Spielberg, ki je ljubiteljem motošporta znano tudi pod nekdanjima imenoma Österreichring in A1-Ring ter od leta 2014 gosti dirko formule ena za veliko nagrado Avstrije, je bil izbran za lokacijo preizkusa prej omenjenih vprašanj.  

V resničnem svetu vendarle tudi stvari, ki jih ne pričakuješ

4318 metrov skrbno urejenega asfalta in izjemne višinske razlike med različnimi deli proge – to je najbližje dirkališče tega razreda za Slovence, ki bi svojo strast do spretnostne vožnje želeli preizkusiti v okolju največjih legend visokooktanskega športa. Posebnosti izbrane proge pa Luke niso pustile ravnodušnega: »Ko resnično voziš po taki progi, opaziš geografske razlike, torej da je ta proga višinsko različna, da zelo variira v višini. To me je najbolj presenetilo, takih razlik nisem pričakoval.«  

Dirkališče je do danes gostilo že marsikateri dogodek, na katerem ni manjkalo izdatnih količin hrupa. Najočitnejša je vsakoletna dirka formule ena za veliko nagrado Avstrije, na kateri je prav letos finski dirkač Valtteri Bottas postavil nov hitrostni rekord proge. Svoje glasilke pa so tu na koncertnem odru napenjali legendarni predstavniki glasbenega sveta Bon Jovi, skupina AC/DC in ne nazadnje tudi The Rolling Stones.

Vozniška simfonija z modelom Taycan Turbo in Luko Zavišičem 

Tokrat pa se je vse skupaj dogajalo v popolni tišini, a konceptualno ne prav daleč od tega, česar je dirkališče že vajeno. Luka Zavišič je študent jazz klavirja, glasbenik, ki torej sede za klavir, hkrati pa poprime tudi za kitaro. Porsche Taycan pa vseh svojih 680 naelektrenih konjev sprosti v popolni eleganci tišine. 

Na dirkališču so tako namesto motorjev in kitarskih strun tokrat pela le čustva, tista čustva, ki jih doživi nekdo, ki si je svoje znanje iz simulatorja vedno želel preizkusiti tudi na pravem dirkališču, in kot je sam večkrat poudaril, v avtomobilu, v katerem pod pokrovom motorja v usklajenih taktih domuje vsaj 400 konjskih moči. Ta želja se je Luku uresničila ter ga pustila z mislijo in nasvetom: »Ne obupaj nad strastjo, saj nikoli ne veš, kdaj ti lahko življenje prinese tak dan, kot sem ga imel jaz danes.«

Sile in pospeški so sestavni del vožnje z glasnikom nove ere mobilnosti. Taycan namreč merilnik hitrosti od nič do sto kilometrov na uro prižene v 2,8 sekunde. Mislite, da ste sami lahko hitrejši? Preverite, kakšen G-pospešek lahko dosežete, in se potegujte za izkušnjo z modelom Taycan!